TALA FA'AANAMUA O LE LALOLAGI
This last version of the creation was collected by the German planter ethnographer Werner
von Bülow (1848-1913). It was told by the tulafale Taulealea of Safune (Savai’i). Von Bülow
reports that the Solo o le vā show a Manu’a bias. In this solo one can see how the Tagaloa and
gafa of the rock are assimilated to give a wholly Savai’i point of view of creation.
O le alii o le Tagaloa ma lona alo na tupu ai o le lalolagi
No o’o ifo la la’ua alofaga, ta’itasi o la’ua va’a.
Muamua o le va’a o le tamā a e mulimuli o le va’a a lona alo
Ona ainā lea o le pā a le tamā e futi o le i’a
Ona tūmuli mai lea o le va’a, ona faapea lea o la’ua:
Faauta o lotā nuu e tasi na la maua, a o le lalolagi uma
O le taofi lea o le tupuga o le atulaulau
O lenei ua maua o le atulaulau, ona vatau aivlea o le afi musaesae ma le Fēe,
Ua toilalo o le afi, ua tanumia o le afi.
Ona tu le mālō i le Fēe
Ua vatau o le Fēe ma pāpatetele, ona toilalo ai lea o le Fēe,
Ona tu malō iā papatetele
Ua va papatetele ma papa lē gaee, ona toilalo ai lea o papatetele,
a 'ua tu o le mālō iā papa lē gae’e.
Ona vā lea o papa lē gae’e ma papa fofola, ona toilalo ai lea o papa lē gae’e, a ua tu o le mālō
iā papa fofola.
Ona va ai lea o papa fofola ma papa sosolo, ona toilalo ai lea o papa fofola, a ua tu o le mālō iā
Papa sosolo.
Ua va papa sosolo ma papa laulau, ona toilalo ai lea o papa sosolo,
a 'ua tu o le mālō iā papa laulau
Ona va lea o papa laulau ma papa mau, ona ua toilalo ai lea o papa laulau a ua tu o le mālō iā
papa mau.
Ona va ai lea o papa mau ma papa tetee, ona toilalo ai lea o papa mau, a ua tu le mālō iā
papa tetee
Ona va ai lea o papa tetee ma papa nenee, ona toilalo ai lea o papa tetee, a ua tu le mālō
iā Papa nenee.
Ona va ai lea o papa nenee ma papa fefete, ona toilalo ai lea o papa nenee, a ua tu o le mālō iā
papa fefete.
Ona va ai lea o papa fefete ma papa tū, ona toilalo ai lea o papa fefete,
a ua tu o le mālō iā papa tū.
Ona va ai lea o papa tu ma papa ūu, ona toilalo ai lea o papa tū, a ua tu o le mālō iā papa ūu
Ona va ai lea o papa ūu ma papa lelei ona toilalo ai lea o papa ūu, a ua tu o le mālō iā papa lelei.
Ona va ai le o papa lelei ma papa tatala, ona tu lea o le mālō iā papa tatala.
Ona va ai lea o papa tatala ma papa ofo, ona toilalo ai lea o papa tatala,
a ua tu o le mālō iā papa ofo.
Ona va ai lea o papa ofo ma papa tagulu, ona toilalo ai lea o papa ofo,
a ua tu o le mālō iā papa tagulu.
Ona va ai lea o papa tagulu ma papa ele, ona toilalo ai lea o papa tagulu,
a ua tu o le mālō iā papa ele.
Ona va ai lea o papa ele ma papa alā, ona toilalo ai lea o papa alā,
a ua tu o le mālō iā papa alā.
Ona va ai lea o papa alā ma papa solo, ona toilalo ai lea o papa alā,
a tu o le mālō iā papa solo.
Ona va ai lea o papa solo ma papa foagia, ona toilalo ai lea o papa solo,
a ua tu o le mālō iā papa foagia.
Ona va ai lea o papa foagia ma papa suatia, ona toilalo ai lea o papa foagia,
a ua tu o le mālō iā papa suatia.
Ona va ai lea o papa suatia ma papa tuia, ona toilalo ai lea o papa suatia,
a ua tu o le mālō iā papa tuia
Ona va ai lea o papa tuia ma le eleele,
ua tu o le mālō i le eleele.
Ona va ai lea o le eleele ma le maa talanoa,
ua tu o le mālō i le maa talanoa.
Ona va o le maa talanoa ma le mutia,
ua tu o le mālō i le mutia.
Ona va ai o le mutia ma le latamutia, ona tu o le mālō i le latamutia.
Ona va o le latamutia ma le Taataa,
ua tu o le mālō i le Taataa.
Ua va o le Taataa i le Falifatu,
ua tu o le mālō i le Falifatu
Ua va o le Falifatu ma le Falimala,
ua tu o le mālō i le Falimala
Ua va o le Falimala ma le Lautamatama,
ua tu o le mālō i le Lautamatama.
Ua va o le Lautamatama ma le Mautofu,
ua tu o le mālō i le Mautofu.
Ua va o le Mautofu ma le Ateate,
ua tu o le mālō i le Ateate.
Ua va o le Ateate ma le laau,
ua tu o le mālō ia laau.
Ua va o le laau ma le fue, ua gausia le laau
a ua tu o le mālō i le fue.
O le fue tupu ai o le tagata. Ua usu o le la'au i le
fue, ua fanau o le tagata, o Aloanuutagata.
Ua usu o Aloanuutagata i le Ata, ua fanau o le Aloaleata
Ua usu o le Aloaleata iā Viluvilua
Ua fanau o le alo a Viluvilua iā Pa Nāfanua.
O le alo a Pa Nāfanua i Asilatele.
O le alo a Asilatele o le Imoatele.
O le alo a Imoatele, o le Noanoatele
O le alo a Noanoatele o le Ifitele.
O le alo a Ifitele o le Noanoamaletiale na aea o le nuu Pinipini.
Noanoamaletiale na iā ataata i le Faisua ona fanau ai lea o le Ilalegagana
Ona usu ifo lea o le Lagititipula iā Ilalegagana ona fanau ai lea Fetū faaau.
Ona usu ifo lea o le Lagititipula iā Ilalegagana ona fanau ai lea Fetū faaau.
Ona usu ifo lea o le Fetū faaau iā Masiaigatele, ona fanau ai lea o le Feepō ma Malau.